Foto: Nives Brelih Photography

Ko govorimo o spektru avtističnih motenj velikokrat naletimo tudi na pojem Aspergerjev  sindrom.

V strokovni literaturi lahko najdemo številne različne definicije Aspergerjevega sindroma, iz katerih lahko povzamemo, da gre za pervazivno motnjo iz spektra avtizma, za katero je značilna velika diskrepanca med socialnimi in intelektualnimi sposobnostmi posameznika, ki ima težave na skoraj vseh področjih v razvoju (socio-emocionalnem, zaznavnem, kognitivnem, motoričnem in govornem). Ob definiranju Aspergerjevega sindroma lahko rečemo, da gre za izrazit primanjkljaj v prilagoditvenih sposobnostih in sposobnostih samoregulacije, ki je bistvenega pomena za človekovo preživetje.

Od klasičnega avtizma naj bi se razlikoval po razmeroma dobro ohranjenih jezikovnih in miselnih zmožnostih otrok, zaradi česar ga v literaturi večkrat pojmujemo tudi visokofunkcionalni avtizem. Aspergerjev sindrom je pogosto označen kot milejša oz. blažja oblika avtizma, ampak… Ali to res drži? Otroci z Aspergerjevim sindromom (aspiji) se od tipičnih avtistov razlikujejo tudi po tem, da so socialno bolj motivirani, pokažejo željo po druženju, prijateljstvu in vključevanju, vendar so pogosto tako nespretni, nerodni ali neposredni, da so zato izločeni.

V spodnjem diagramu so prikazane glavne značilnosti oziroma ključni primanjkljaji oseb z Aspergerjevim sindromom, vendar velja pri tem opozoriti, da je vsak otrok, tudi otrok z Aspergerjevim sindromom drugačen, unikaten, vsak je svet zase, vsak ima svoje posebnosti, svoje presežke in pomanjkljivosti, zato jih je težko vse “stlačiti” v eno škatlo.

Osebe z Aspergerjevim sindromom imajo pogosto tudi druge pridružene motnje kot so disleksija, dispraksija, motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), selektivni mutizem, skotopični sindrom in druge.

Tudi naš Patrik ima diagnosticiran Aspergerjev sindrom, zato se bom v svojih prispevkih osredotočila predvsem na tole razvojno motnjo, na primanjkljaje, posebnosti in tudi močna področja, ki jih bom podrobneje predstavila skozi naše oči in doživljanja. Predvsem pa bom poskušala podati neko celostno sliko, kako je živeti z aspijem.

 

Literatura:

Center za sluh in govor Maribor, Strokovni center za avtizem. Kaj je Aspergerjev sindrom? Dostopno prek: https://www.csgm-avtizem.si/avtizem/ (1.4.2019).

Atwood, Tony. 2007. Aspergerjev sindrom: Priročnik za starše in strokovne delavce. Radomlje: Megaton.

Jurišić, Branka D. 2016. Otroci z avtizmom: priročnik za učitelje in starše. Ljubljana: Izobraževalni center PIKA, center Janeza Levca.

Klemenc, Alenka. 2012. Kako je biti jaz. Ljubljana: DZC Janeza Levca.

Klemenc A., Branka D. Jurišič in Katarina Kompan Erzar. 2015. Juretovo leto. Ljubljana: Center Janeza Levca Ljubljana.

Milačić, Ivona. 2006. Aspergerjev sindrom ali visokofunkcionalni avtizem. Ljubljana: Center Društvo za avtizem.

Svetovalnica za avtizem. Kaj je Aspergerjev sindrom. Dostopno prek: http://www.avtizem.net/kaj-je-aspergerjev-sindrom (13.4.2019).

Weiss, Simona. 2018. Leseni deček sodobnega časa: Aspergerjev sindrom: teoretska spoznanja in študija primera. Založba Obzorja, Maribor.

Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije. Značilnosti Aspergerjevega sindroma. Dostopno prek: https://www.zveza-avtizem.eu/znacilnosti-as/ (13.4.2019).

Žagar, Drago. 2012. Drugačni učenci. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja