Danes ne praznuješ samo ti. Praznujem tudi jaz, saj sem na ta dan pred šestimi leti dobila najlepše darilo. Dobila sem tebe.
Še se spominjam tistega mrzlega zimskega dne, ko si prijokal na svet. Bil si tako majhen, a glasen, vztrajen in svojeglav. Fantek, ki je izpolnil najine sanje o družinski sreči.
Nisi več dojenček, si že velik fant s svojimi željami, mislimi in čustvi. Nekoč nedolžen fantek, danes pa prava mala “nadloga”, ki nenehno preizkuša najine meje, nama kravžlja živce ter naju zna pripeljati do roba najinih zmožnosti in moči. Očitno bom zaradi tega še prej osivela! Po drugi strani pa naju znaš s svojimi hecnimi izjavami v trenutku spraviti v smeh. In takrat ne morem biti jezna nate. Včasih si res zaželim, da bi bil bolj ubogljiv, hkrati pa občudujem tvojo trmo, ker vem, da te bo tako kot mene, pripeljala do izpolnitve tvojih sanj. In vem, da boš zaradi svoje vztrajnosti kos vsakemu izzivu. S svojeglavostjo me velikokrat spraviš v neroden položaj, sem pa ponosna, da se ne uklanjaš pravilom, omejitvam in pričakovanjem drugih, temveč slediš svojemu srcu, poslušaš lastne zamisli in hotenja. Ne pustiš se ukalupiti, ampak si utiraš svojo pot v tem svetu. Obožujem tvoj smeh, ki nobenega ne pusti ravnodušnega. In tisti tvoj iskreni izraz veselja in navdušenja nad resnično majhnimi stvarmi me zmeraj znova fascinira. Ko me objameš, vem, da si iskren. In ko mi rečeš: “Oprosti mama,” vem, da to niso samo prazne besede, ampak ti je resnično žal. Ker ti je mar. In to je tisto, kar pri tebi resnično občudujem – tvoja empatija. Si učenec in učitelj hkrati. Velikokrat si ravno ti tisti, ki mi nastavi ogledalo in me opozori na moje napake.
Zavedam se, da nas čaka še veliko dogodivščin, izkušenj in izzivov, si pa želim, da bi v trenutkih neuspehov in razočaranj videl v meni prijateljico. Nekoga, ki mu lahko zaupaš in je ob tebi vedno, ko ga potrebuješ.
Vedi, da te imava najraje na svetu in ti želiva vse najboljše.