Ne verjamem v usodo, ampak menim, da imamo sami v rokah platno in škarje, s katerimi krojimo in usmerjamo svoje življenje. Sreča ni nekaj samoumevnega. Sreča so ljudje okrog nas. Tisti, ki jih imamo radi. In sreča so tiste drobne stvari, ki so pogosto zastonj: lepa misel, topel objem, prijazna beseda, iskren poljub.
Ime mi je Jerneja. Po izobrazbi sem magistrica politologije, po srcu in duši pa kreativka. Sem tudi glasbenica. Perfekcionistka. Ljubiteljica fotografije in turške kave. Motivatorka. Raziskovalka življenja. Po naravi sem iskrena, neposredna, vztrajna, zvesta, skrbna, sočutna in empatična. Sem oseba, ki ne miruje niti minuto, nenehno v “pogonu”, nekdo z neizčrpno zalogo energije in izjemno pozitivnim pogledom na življenje. VSE TO SEM JAZ.
Ne glede na vse moje ambicije pa sem na prvem mestu mama otroka z avtistično motnjo, zaradi katerega so moji dnevi pestri in polni dogodivščin. Biti MAMA je poseben izziv. Je privilegij in hkrati velika odgovornost. In zame osebno najlepša vloga, ki mi jo je dodelilo življenje. Priznam, da ni vedno lahko in zabavno, sploh sedaj, ko smo v obdobju preizkušanja meja in izpadov trme, ko je naš vsakdanjik prežet z radovednostjo in neskončno »zakaji«. Včasih je res naporno in takrat sem vesela, če nam uspe zvoziti dan, ne da bi si populila vse lase. Ampak ISKRENO – dokler nisem sama postala mama, nisem vedela, da lahko skrb za nekoga osmisli moje življenje. Kaj je še lepšega od otroškega nasmeha in mokrega poljubčka na lice?
Ne, nisem popolna ženska, nisem popolna partnerka in nisem popolna mama. Se pa vsak dan trudim ponuditi tisto najboljše, kar premorem. Včasih mi uspe, včasih ne. Ampak, svet se zato še vedno vrti v isto smer, sonce še vedno vzide vsak dan znova in ob meni so še vedno isti, čudoviti ljudje. Ne glede na vse.
